Bo kava postala luksuz? Bruselj pripravlja nova pravila, ki bi lahko podražila vrsto živil

Nekatera živila, med njimi kava in pomarančni sok, bi se lahko bistveno podražila, če bi Bruselj uvedel strožja pravila na področju pesticidov. Ta bi namreč močno vplivala na pridelavo kmetovalcev iz tretjih držav in uvoz hrane v EU, poroča Politico.

Kmetje zunaj EU že mesece opozarjajo, da bi načrti za prepoved kakršnihkoli sledi najbolj nevarnih pesticidov, ki so v EU prepovedani zaradi zdravstvenih in okoljskih vplivov, privedli do zmanjšanja ponudbe in višjih cen teh nekaterih živil.

To potrjuje tudi analiza Skupnega raziskovalnega središča (JRC), znanstvene službe Evropske komisije, objavljena v torek. V najslabšem scenariju, v katerem se proizvajalci zunaj EU ne bodo prilagodili pravilom, bi morali Evropejci plačati 332 odstotkov več za kavo in 82 odstotkov več za agrume. Kmetijski uvoz v EU bi se zmanjšal za 41 odstotkov, živinorejci pa bi bili prav tako prizadeti zaradi višjih stroškov krme, ugotavlja analiza.

Tudi v bolj verjetnih scenarijih, ki jih predpostavljajo raziskovalci, v katerih bi se zunanji pridelovalci v različni meri prilagodili novim pravilom, bi se cene za potrošniške zvišale, kmetijski uvoz v EU pa bi se zmanjšal. To pa bi lahko na eni strani spodbudilo domačo proizvodnjo, so še zapisali.

Z ukrepom bi radi pomirili domače kmete

Predlagana prepoved ostankov pesticidov, ki je del svežnja o varnosti hrane in krme, med evropskimi kmetovalci uživa podporo, saj ti že dolgo opozarjajo, da se morajo držati strožjih pravil kot njihovi tekmeci iz tretjih držav. Da bi se izognili sledem prepovedanih pesticidov na sadju in zelenjavi, bi jih morali kmetje zunaj EU po novem pravzaprav prenehati uporabljati.

Ukrep je bil deloma zasnovan, da bi pomiril jezo evropskih kmetov zaradi trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, navaja Politico. Bruselj je bil postavljen pred neprijetno politično izbiro: traktorji jeznih kmetov na ulicah ali tvegati dvig cen hrane za potrošnike.

Države članice EU so glede ukrepa razdeljene. Med glasnejšimi podpornicami je na primer Francija, ki je v začetku leta že prepovedala nekatere izdelke, ki vsebujejo ostanke prepovedanih pesticidov, s čimer je omejila uvoz nekaterih vrst krompirja in avokada.

Kritiki: Ukrep presega varovanje zdravja

Kritiki menijo, da so predlagane zaostritve v nasprotju s svetovnimi trgovinskimi pravili, saj bi EU s tem tujim proizvajalcem vsilila svoja pravila, kar je znano zrcalna klavzula. Širok nabor mednarodnih pridelovalcev trdi, da predlagana prepoved presega varovanje zdravja in ignorira dejstvo, da se pridelovalci po vsem svetu soočajo z različnimi škodljivci, podnebjem in kmetijskimi pogoji.

Kar Bruselj imenuje “usklajevanje standardov”, v praksi pomeni trgovinsko oviro, je za Politico povedal Amine Bennani, predsednik Maroškega združenja pridelovalcev rdečega sadja. Opozoril je, da bodo nova pravila vplivala na delovna mesta 250 tisoč Maročanov.

Podobna opozorila prihajajo iz Južne Afrike, Kanade, Hondurasa, Brazilije in Kalifornije, kjer se proizvajalci bojijo posledic za izvoz in delovna mesta.

Bruselj: Odločitve bomo sprejemali na podlagi ocen učinka

Evropska komisija trdi, da želi preprečiti, da bi se najnevarnejše snovi, katerih uporaba je v EU prepovedana, vrnile na evropski trg prek uvožene hrane. S tem želijo znižati mejne vrednosti ostankov teh snovi na tehnično ničlo.

Kateri prepovedani pesticidi bi bili zajeti v ukrep, Komisija še ni določila. Študija JRC je opredelila 18 aktivnih snovi, za katere bi lahko veljala prepoved, kar bi vplivalo na 235 proizvodov in 86 držav.

Tiskovna predstavnica Komisije Eva Hrnčířová je za Politico navedla, da bo EU te odločitve sprejemala za vsak primer posebej na podlagi ocen učinka. Poudarila je, da bo vsak ukrep “upošteval pomen ohranjanja prehranske varnosti EU in morebitne mednarodne posledice”.

Več držav, vključno z Avstralijo, Kanado, Paragvajem in ZDA, je napovedan ukrep EU že izpodbijalo na ravni Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Mednarodno združenje za sveže pridelke pa trdi, da obstoječi svetovni standardi varnosti hrane že varujejo potrošnike, še piše Politico.